Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico. Gora je višja od hriba in griča, a enotno sprejete meje med hribom in goro ni. Po definiciji Združenih narodov je gora vzpetina, ki izpolnjuje enega izmed naslednjih kriterijev:
Višina več kot 2.500 metrov nad vznožjem; višina v razponu 1.500 do 2.500 m nad vznožjem, s pobočjem strmejšim od dveh stopinj; višina v razponu 1.000 do 1.500 m nad vznožjem, s pobočjem strmejšim od 5 stopinj ali lokalno (v premeru 7 km) višinsko razliko več kot 300 m; višina v razponu 300 do 1.000 m nad vznožjem in lokalno višinsko razliko več kot 300 m. Po tej definiciji je 24% Zemljinega površja goratega.
Najvišja gora na svetu je Mount Everest v Himalaji, ki se dviga 8.848 metrov nad morsko gladino. Najvišja znana gora v našem osončju je ognjenik Olympus Mons na Marsu, ki se dviga 27 kilometrov nad povprečno višino površja planeta.
Sledi nekaj vrhov v tem delu Evrope sortiranih po področjih in višini od najvišjega do najnižjega: Italija - Monte Bianco: 4.809 m/nadmorske višine; Avstrija - Großglockner: 3.798 m; Bolgarija - Musala: 2.925 m; Grčija - Olimp: 2.919 m; Slovenija - Triglav: 2.864 m; Albanija in Severna Makedonija - Korab: 2.764 m; Kosovo - Gjeravica: 2.656 m; Romunija - Moldoveanu: 2.544 m; Črna gora - Durmitor: 2.534 m; Bosna in Hercegovina - Maglić: 2.386 m; Srbija - Midžor: 2.169 m; Hrvaška - Dinara: 1.831 m; Madžarska - Kekes: 1.014 m in Vojvodina - Gudurica: 641 m/nadmorske višine. In kot kuriozitet: Nizozenska - Vaalserberg: 322 ter Danska - Møllehøj: 171 m/nad morjem.
Podnebje v gorah se spreminja tako z višino, oblikovanostjo, vrsto in poraščenostjo tal ter načina, kako sonce segreva površino Zemlje. Lahko je zelo lokalno spremenljivo. Z višino pada temperatura zraka in to približno 5,5°C na 1.000 m. Glede na bližino morja se spreminja intenziteta in višina padavin.
Gore s svojo višino segajo v višje, hladnejše plasti ozračja, zato so pogoji za preživetje ljudi, živali in rastlin ostrejši. Najvišje gore so v območju večnega snega in ledu, poleg tega pa je v teh višinah zrak že bistveno redkejši in na površini praktično ni življenja. Gore so na splošno manj primerne za bivanje kot nižine, zaradi težkih vremenskih razmer in malo ravninskega terena, primernega za kmetijstvo. Na 7% površine Zemlje, ki leži nad 2.500 m, živi le 140 milijonov ljudi; in le 20-30 milijonov ljudi živi nad 3.000 m nadmorske višine.
Z višino se zmanjšuje atmosferski tlak kar pomeni, da je na voljo manj kisika za dihanje. Znano stalno bivališče na svetu je na 5.100, najvišja trajno dopustna višina za bivanje pa je 5.950 m. Nad 8.000 m nadmorske višine ni več dovolj kisika za nomalno človeško življenje. To je znano kot »cona smrti«.
Prebivalci v gorah imajo manjše pridelke, kot na nižjih nadmorskih višinah. Minerali, ki se pogosto nahajajo v gorah so pomembni za rudarstvo in predstavljajo pomemben del gospodarstva teh ljudi. Vse bolj je za gorske skupnosti pomemben turizem, saj se v gorah običajno nahajajo nacionalni parki ali smučarska letovišča. Planinarjenje, gorsko plezanje ali alpinizem je za mnogo prebivalcev planeta šport, hobi ali poklic. Iz gorskih virov se napaja večina svetovnih rek in več kot polovica človeštva je odvisna od vode iz gora.
(Wikipedia)
Негізгі бет Gore
Пікірлер