(Spremljate me lahko tudi na Googlovih zemljevidih, trenutno še kot vodnika 8. stopnje. Več kot bo vaših všečkov tam in seveda komentarjev, bolj mi boste pomagali po lestvici priljubljenosti navzgor. Torej prosim za všečkanje, če so vam moji opisi poti in krajev seveda v pomoč in všeč.)
Kot nekdanjemu oskrbniku s Prehodavcev (Zasavska koča na Prehodavcih), mi je pot pod Kanjavcem zelo znana. In seveda mi je precej pri srcu. Najprej se od koče spustimo navzdol, skoraj do prvega od Sedmerih jezer, jezera pod Vršacem. Meni sicer bolj deluje kot jezero pod Kanjavcem a naj bo, kot so določili že davno tega. Na poti se sprehodimo mimo nekoliko sicer skritega izvira čiste vode. Tiste čase, ko sem jaz kraljeval kot oskrbnik na Prehodavcih (leti 1991 in 1993), smo sicer vodo za potrebe kuhanja črpali iz jezera pod Vršacem, zdaj temu že nekaj časa ni več tako.
Torej mimo studenčka se dvigujemo nad jezero, dokler ne pridemo na mini prelaz, ki nekako meji Vršac in ostenje Kanjavca če gledamo levo - desno in če gledamo nazaj, območje okrog jezera pod Vršacem, naprej pa se pot prevesi navzdol. In to zelo strmo. No, saj je pot strma tudi, ko se vzpenjamo nad jezerom proti prelazu. A ta del še ni tako zelo zahteven in nevaren kakor tisti, ki se zdaj prične spuščati. Da ne govorim o sami potki po poličkah pod Kanjavcem. Nekaj časa nas potka, ki je kar solidno vidna (svoje čase sem jo tudi markiral) vodi tudi gor. Najbolj nevarna je v zadnjem delu, že bolj proti koncu in sicer na mestu, koder je na tleh videti precej vlage, skale pa grozeče visijo nad potko. Če tu niste zelo previdni se vam lahko primeri, da z nahrbtnikom zapnete za skale in vas lahko vrže v globino in ni vam več pomoči. Na vsej poti po poličkah je potrebna izjemna previdnost in izkušenost in naj povem, da potka nikakor NI za vrtoglave. Naj se torej na pot odpravijo samo tisti, ki so res 100%-no prepričani v sebe in svoje zmogljivosti.
Bolj na začetku sezone je pot zasnežena in niti v sanjah ne pomislite, da bi se je lotili.
Potka »pride ven« pri glavni poti za Dolič. Če pa se odločite, da v dolino ne boste šli po tej glavni poti in če ste seveda dovolj izkušeni, se pa lahko v dolino odpravite tako, da se, namesto da bi sestopili na glavno pot, obrnete pred tem na levo in zavijete navzdol po manj vidni (vsaj včasih) a vseeno markirani tu in tam potki, ki vas bo čez Komar pripeljala v Zadnjico. Pot je precej nevarna, nikakor ne za neuke hoje v zelo zahtevnih pogojih. Je pa užitkarska, skoraj vedno sem naletel na črede gamsov in to ne male.
Previdno in srečno
Негізгі бет Trenta Zadnjica Prehodavci - Pot pod Kanjavčevimi poličkami
Пікірлер: 2