Danes pokopališka cerkev sv. Ane in podružnica nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah je bila nekdaj grajska kapela, postavljena po naročilu evangeličanskega plemstva
Zvonilo / peal:
1. Kranjska industrijska družba (KID) Jesenice, 608kg, g' +5 / g' +2 (maloseptimski z znižano primo)
2. Feralit Žalec, 1991, a' -6 / a' -10 (oktavni - molovski)
3. Feralit Žalec, 1991, h' -1 / h' -4 (oktavni - ~molovski s previsoko primo)
Zgodovina
Pred prvo svetovno vojno je cerkev imela tri zvonove:
Zvon 1:
glas: fis'
premer: 100cm
klobuk-krilo: 73cm
debelina obroča: 8cm
okrasje: gotski in rožnati okraski, nad obročem okraski vinske loze, pod obročem pa rožnati
podobi: sv. Ana in Marija z Ježuškom
napis: ME FUDIT IN HONOREM DEI ET BEATE ANA FRAT: DENZEL SUB ARHCIPAROCHO FRANCISCO MIKUŠ 1888
letnik: 1888
livar: Janez Denzel (?)
Zvon 2:
glas: gis'
premer: 88cm
klobuk-krilo: 64cm
debelost obroča: 6cm
okrasje: ob zgornjem vratu gotski okraski, med temi napis
napis: GEGOSSEN IN ZILL ANNO 1801
letnik: 1801
podobe: 1. Kristus na križu, 2. sv. Ana, 3. sv. Sebastijan; vse na podstavku
livar: Johannes Steinmetz (?) v Celju
Zvon 3:
glas: c''
premer: 70cm
klobuk-krilo: 50cm
debelost obroča: 5cm
podobi: 1. sv. Florijan, 2. bradat svetnik v duh. obleki kakor v nebo idoč - v desni na kvišku držeč križ - z levo kaže, ko pridigujoč. Med podobama je na vratu napis
napis: ME FUDIT IN HONOREM DEI ET BEATI FLORIANI ARCHIPAROCHO FRANCISCO MIKUŠ 1888
letnik: 1888
livar: Janez Denzel (?)
V uvodu se lahko sliši simulacijo zvonov izpred prve svetovne vojne. Za njo sem si izposodil veliki zvon iz Pudoba, srednji zvon iz Vurberka (isti livar) ter srednji zvon iz Starega trga pri Ložu (saj je livarna Buhl naslednica Denzlove livarne in zato lahko vsaj sklepamo, da je zven približno soroden vsaj v začetnih letih izdelovanja zvonov). Potrebno je sicer vzeti v zakup, da so zapisi tonov lahko napačni, saj so bile napake za pol tona v tistih časih pogoste
Ti zvonovi so bili odpeljani med prvo svetovno vojno, leta 1916, za topove (morda je takrat kakšen ostal, in so ga nato odpeljali v drugi svetovni vojni). Zelo verjetno je, da so med svetovnima vojnima kupili še en komplet zvonov pri livarni Buhl v Mariboru (saj so za farno cerkev leta 1922 naročili zvonilo pri tej livarni), vendar se ne žalost ni ohranil niti en izmed starih zvonov, saj so nemške okupacijske sile leta 1943 ponovno pobrale zvonove. Se pa v popisu zvonov po prvem pobiranju opazi, da se zvon z enakim premerom, letnico, krajem izdelave in glasom kot srednji zvon, pojavi v farni cerkvi in izgine iz zvonika sv. Ane. Verjetno so zvon prenesli, da bi imeli v farni cerkvi tri zvonove (saj sta po prvem pobiranju ostala le dva)
Cerkev je bila nato brez zvonov najverjetneje do leta 1984 ali celo 1991. Leta 1984 so namreč za farno cerkev kupili nova dva bronasta zvonova v livarni Grassmayr. Pred tem so v farni cerkvi zvonili s starim Schneiderjevim zvonom in železnim zvonom, ki so ga dobili iz porušene cerkve v Planini pri Semiču. Le ta železni zvon je bil po nakupu dveh novih bronastih prestavljen v pokopališko cerkev, morda že leta 1984 ali pa ob nakupu še dveh novih bronastih zvonov pri livarni Feralit v Žalcu leta 1991. Tako so sedaj v zvoniku trije zvonovi, ki jih poganja pogon na t.i. "blajerce". Zvonovi zvonijo le za pogrebe, redno službo zvonjenja pa opravljajo zvonovi nadžupnijske cerkve sv. Jurija
Podatki o starih zvonovih: Voditelj v bogoslovnih vedah, profesorji kn.-šk. bogoslovnega učilišča v Mariboru, uredil Frančišek Kovačič, 1907
Opomba: Ker je bil popis izveden leta 1907, je mogoče, da so se med 1907 in 1916 dogodili dodatni nakupi in/ali menjave zvonov, ki tukaj niso zabeleženi
Негізгі бет Zvonovi v cerkvi sv. Ane v Slovenskih Konjicah
No video
Пікірлер: 24